- SONČEK, GORENJSKO DRUŠTVO ZA CEREBRALNO PARALIZO, Bleiweisova cesta 30, 4000 Kranj
Cerebralna paraliza je zelo razširjen termin, ki opredeljuje poškodbo možganov, ki nastane pred, med ali kmalu po porodu. Cerebralne paralize ni mogoče vnaprej napovedati. Do cerebralne paralize lahko pride zaradi predčasnega poroda, zapletov pri porodu, krvavitve možganov nedonošenčka oz. dojenčka – ni pa vedno znanega vzroka. Zaradi poškodb možganov ostanejo posledice trajne. Z zgodnjo obravnavo v razvojni ambulanti in fizioterapijo se lahko pripomore k uspešnejšemu razvoju otroka, saj se v tem obdobju, ko razvija vzorce gibanja, z vadbo priuči pravilnih gibov.
Oseb s cerebralno paralizo med sabo ni mogoče primerjati, saj so možganske poškodbe raznolike. Nekateri imajo blage posledice in okolica sploh ne opazi kakšnih koli nepravilnosti. Te osebe lahko v družbi delujejo samostojno ali pa občasno potrebujejo pomoč bližnjega. Nekateri so delno samostojni in potrebujejo več spodbude iz okolja. So pa tudi osebe, ki potrebujejo pomoč in spremstvo pri vseživljenjskih opravilih.
Pomembno je, da ob rojstvu otroka sprejmemo takšnega kot je. Otrok se ne zaveda (se ne more zavedati) svoje invalidnosti, čuti pa pripadnost, ljubezen, skrb, toplino, tudi dvome, strah, nemalokdaj obupanost staršev. Društvo vsako leto organizira šolo za starše, sodeluje pri letovanju vrtčevskih otrok Mojca in poskrbi za razne tabore v Vrtičah, Planici, Bohinju, Elerjih in na Debelemu rtiču. V kolikor potrebujete nasvet, mnenje ali zgolj slušatelja, nas kontaktirajte in z veseljem bomo stopili v kontakt z vami.
»Največja sreča v življenju je, če si ljubljen takšen, kakršen si oziroma kljub temu.« Viktor Hugo
Medicina pogosto ne more dati odgovora na vprašanje kaj je bilo tisto, kar je pri otroku povzročilo nastanek možganske poškodbe ali zastoj razvoja možganov. Vzroki za nastanek cerebralne paralize so lahko mnogi in kompleksni.
Rizični faktorji (Cummins, 1994):
– mati, mlajša od 20 in starejša od 40 let
– oče mlajši od 20 let
– prvorojeni otrok ali petorojeni in več
– dvojček (predvsem, če je eden od dvojčkov umrl)
– otrok z nizko porodno težo (pod 1000 g)
– prezgodaj rojeni otrok (pred 37. tednom nosečnosti)
Znani možni vzroki so:
– Prenatalni (pred rojstvom) – približno 70% vseh primerov:
– pomanjkanje kisika v možganih zarodka
– virusne ali bakterijske infekcije matere (rdečke, toksoplazmoza, HIV, herpes virus)
– nesreče, poškodbe matere
– zloraba alkohola ali drog pri materi v času nosečnosti
– neskladnost Rh faktorjev
– zlatenica pri otroku
– podedovani vzroki
Med porodom – približno 20% vseh primerov:
– pomanjkanje kisika v času poroda
– poškodba možganov med porodom
Po rojstvu (do 2. leta starosti) – približno 10% vseh primerov:
– poškodba glave (kot posledica padcev, avtomobilskih nesreč ali zlorabe)
– infekcije možganov (meningitis, encefalitis,…)
– vročinski krči in napadi.
Zdravnik bo posumil na cerebralno paralizo, če otrokov motorični razvoj zaostaja za normalnim, če je prisoten nenormalen mišični tonus, neobičajni gibi ali refleksi, oz. so primitivni refleksi še vedno prisotni. Opozorilni znaki so, če otrok pri treh mesecih ne drži glave, če pri 10. mesecih ne sedi samostojno in če pri 18. mesecih samostojno ne hodi (upočasnjen motorični razvoj). Pri 3- 4 mesecih mora otrok začeti razpirati pesti.
Opozorilni znak je tudi nezmožnost prinašanja predmetov v usta v starosti 6 mesecev. Pri spastični obliki cerebralne paralize je pogosto onemogočena iztenitev roke in s tem oteženo prijemanje. Pri hemiparezi je ena roka boljša od druge, tako starši pogosto mislijo, da bo otrok levičar (v primeru, da je zaradi CP desna roka slabša).
Če je pri otroku prisoten zaostanek v razvoju govora, bo pediater najprej preveril sluh (možne so težave s sluhom). Na težave z vidom bo zdravnik posumil, če otrok pri treh mesecih ne fiksira pogleda na obraz ali s pogledom ne sledi predmetu, ki se premika. Čustveni in socialni razvoj je vedno pogojen s socialnim in kulturnim okoljem, zato so možna velika odstopanja. Če se otrok pri treh mesecih ne nasmehne poznanemu obrazu, je to lahko opozorilni znak za cerebralno paralizo. Močno slinjenje in težave s požiranjem skoraj vedno kažejo na poškodbo v možganih.
Vsa odstopanja so opazna že v prvih treh mesecih življenja, vsekakor pa do šestega meseca. Da bi se diagnoza lahko čim prej postavila, se vodi tako imenovani register rizičnih otrok. Tu so zabeleženi vsi otroci, ki so bili ogroženi v času nosečnosti, med samim porodom ali v prvem letu življenja. Zajema 20% vseh otrok in znotraj teh 20% se nahaja 80% vseh otrok z motnjo v razvoju. Cilj registra je čim zgodnejše odkrivanje razvojnih motenj (CP, motnja vida, sluha, govora, umske zaostalosti, …) in čim zgodnejša obravnava.
Diagnoza cerebralna paraliza se postavi na osnovi nevrološkega pregleda in obnašanja otroka. Včasih so za postavitev diagnoze potrebni dodatni testi, da se izključijo druge motnje – ultrazvočni pregled možganov, magnetna resonanca v neonatalnem obdobju.
